OBDOBJA TEME SO KLJUČNA

Tema je del našega vsakdana, in brez nje življenje, kot ga poznamo, ne more obstajati. A preden nadaljujem, najprej razčistimo, kaj imam v mislih, ko omenjam temo. Zame ta beseda pomeni odsotnost svetlobe, noč, temačne misli, neželene življenjske izkušnje, okolje, ki nas duši in nam otežuje razvijanje svojih potencialov, težki odnosi, bolečina, tesnoba itd. Brez teme nič v naravi, vključno z nami, ne bi rastlo in se razvijalo.

Na vrtu se lahko naučimo veliko o življenju.

Spomladi sem na vrtu posadil nekaj sadik sladke koruze, ki jo naravnost obožujem. Zanje sem izbral mesto na robu vrta, ki je sicer za nekaj trtami, a ker te spomladi še niso imele veliko listja, je bilo videti, da bo svetlobe več kot dovolj. Tedni so minevali, sadike koruze so rastle, se debelile, a tudi trte so se razbohotile in s svojimi listi polovile večino sončnih žarkov in za seboj ustvarile senco. Rezultat? Koruze so dosegle neko višino in ustavile svojo rast. Ostale so pritlikave, kljub temu da vsaka sadika v sebi nosi potencial, da zraste več kot dva metra. Čeprav je moja koruza imela enako razmerje dneva in noči, kot tiste mogočne koruze na poljih, pa ji je senčna lega preprečila, da bi se razvila in dosegla svoj polni potencial. Rešitev? Za letos je žal prepozno, drugo leto pa bom na tisto mesto posadil raje kakšno rastlino, ki ji senčno okolje bolj ustreza.

Vsi imamo potencial, da postanemo nekaj mogočnega.

Tako kot vsako seme koruze nosi v sebi potencial, da postane mogočna koruza, tako tudi vsak človek v sebi nosi potencial, da postane velik človek. Seveda ne govorim o višini, ampak o veličini človekovih dejanj oz. življenja. A da lahko človek razvije svoj potencial, rešitev ni v svetlobi, temveč v temi. Predstavljajmo si, da bi živeli v svetu, kjer bi bilo celo leto, 24 ur na dan, svetlo. Dolgočasno, enolično, kajne? Na srečo pa imamo vsak dan tudi obdobje teme, ki nam omogoči, da cenimo in uživamo v svetlobi dneva. Enako vlogo imajo v naših življenjih težke preizkušnje. Brez njih ne bi vedeli, kaj si v resnici želimo. Pa ne samo to niti v prijetnih trenutkih ne bi mogli uživati, kajti ravno kontrasti oz. nasprotja, kot npr. sladko-kislo, nam omogočajo, da prepoznamo, kaj nam je všeč, in da potem v tem tudi uživamo. Pravo razmerje med svetlobo in temo je ključno in nam omogoča, da se razvijajo naše želje, da lahko uživamo v trenutkih in da lahko rastemo. Preveč teme ali svetlobe zatre našo rast in nam preprečuje doseči naše potenciale.

Vseeno pa ljudje nismo koruza.

Za razliko od moje koruze, ki je obsojena, da bo svoje življenje preživela na istem mestu, imamo ljudje možnost, da se premaknemo, če nam nekaj ne ugaja. Ko enkrat spoznamo, da tema ni naš sovražnik, ampak nujno potreben del izpolnjujočega življenja, jo lahko sprejmemo in se naučimo, kako se v njeni prisotnosti dobro počutiti. Takrat se v našem življu zgodita dve stvari. Obdobja teme postanejo izjemno kratka, naše življenje pa se razcveti in vanj začne prihajati vedno več stvari, ki si jih želimo. Z drugimi besedami, šele ko sprejmemo temo in se naučimo delati z njo, si lahko ustvarimo tako imenovano sanjsko življenje – življenje, ki ne temelji na garanju, odrekanju ali trpljenju, ampak na radosti, zadovoljstvu in izpolnjenosti.

Rešitev je v nas.

Ne glede na to, v kakšnem okolju in v kakšni temi smo v tem trenutku, samo od nas je odvisno, ali bomo v svojem življenju ustvarili ravnovesje med svetlobo in temo, ter si s tem tlakovali pot do polnega in izpolnjujočega življenja.


Uroš