DAJ NAJBOLJŠE KAR IMAŠ
Moja najljubša figa umira in v njeni zadnji sezoni mi je pokazala, kako je vredno živeti. Dajaj, dajaj in dajaj svetu samo to, kar si resnično želiš in do konca tvojih dni bodo tvoji darovi, tvoje delo cenjeno in iskano. Figa je letos še zadnjič bogato obrodila, in to kljub temu, da ji listi že celo poletje rumenijo. Ne vem zakaj, ampak napokalo ji je deblo, s prvimi vejami se že dotika tal in le vprašanje časa je, kdaj se bo dokončno zlomila.
Velikokrat šele ko nekaj izgubimo, spoznamo, kako zelo pomembno nam je bilo.
Ko sem figo žalostno opazoval in razmišljal, kako zelo cenim njene plodove, še posebej zadnjih osem let, ko jem več sadja, me je prešinilo. Tako kot je živela, tako tudi umira. Daje najboljše, kar ima. Ob tem mi je na misel prišel Kyle Cease, ki pravi, da so jablane tukaj samo zato, da dajejo jabolka. Ne zanima jih, ali bodo njihovi plodovi komu všeč, koliko se jih bo prodalo ali v kaj se jih bo predelalo. Njihova edina skrb je, da obrodijo. S to posrečeno prispodobo je Kyle želel povedati, da bi se tudi mi, ljudje, lahko zgledovati po naravi. Od sebe bi dajali najboljše, kar lahko in tako resnično živeli življenje vredno življenja. Verjemite, da se tako živeti, a od nas zahteva nekaj sprememb. Najprej se moramo požvižgati na to, kaj si mislijo drugi, preseči strahove, ki nas omejujejo in brezpogojno slediti svojim občutkom in navdušenju. Ko se tega naučimo in tako živimo, bo naslednji logičen korak v našem življenju, da s svetom delimo svoje unikatne darove. Vse to seveda ne pomeni, da dajemo zastonj, nasprotno, naši darovi, naše delo bo cenjeno, iskano in dobro plačano oz. kompenzirano.
Svet, v katerem živim, fige sili, da obrodijo jabolka.
Svet, v katerem živim starostnike odvrže v domove za ostarele, kjer samo čakajo, da napoči njihov čas, da se »zlomijo«. V svojih zadnjih letih življenja ne dajejo več »plodov« in poraja se mi vprašanje, ali so kdaj sploh dajali od sebe najboljše, kar imajo. Ne me razumeti narobe, večina je celotno življenje garala in s svojim delom omogočila, da imamo mnogi danes streho nad glavo in še marsikaj drugega. A to niso plodovi, o katerih govorim. Ko hodimo v službo samo zaradi denarja, ko garamo samo zato, da bo narejeno, ko sprejemamo kompromise, samo zato, ker upamo, da bo nekoč boljše, takrat nismo figa, ki daje fige. Ko si zastavljamo cilje, ki mnogokrat sploh niso naši, in jih za vsako ceno poskušamo doseči, takrat smo figa, ki se trudi obroditi jabolka. Ker smo ljudje pravi multipraktiki, nam dejansko uspe dajati drugačne plodove, kot bi jih sicer, če bi imeli podporo okolja. Žal pa imajo ti plodovi, ta jabolka veliko slabosti in so le bleda senca teh, ki jih obrodijo jablane. Zato ne se čuditi, če vaše trdo delo, odrekanja ali garanje ni cenjeno. Ravno tako je utopično pričakovati, da boste ostali zdravi, kajti telo se iztroši, ko dan za dnem s svojim razmišljanjem in dejanji delujemo prosti sebi.
Če ste figa, dajajte fige in vaši plodovi bodo iskani in želeni do konca vaših dni, pika.
Ker zadnjih nekaj let tudi sam »umiram« in raziskujem, kaj je tisto, kar v življenju resnično šteje in ga naredi izpolnjujočega, mi je umirajoča figa povedala več o naravi življenja, kot vsa leta preživeta za šolskimi klopmi. Če povzamem. Ne boj se biti ti. Prisluhni si, presezi strahove, bodi unikaten in dajaj svetu plodove, ki si jih želiš in ne tiste, ki se od tebe pričakujejo. Ko govorim o svojem umiranju, imam v mislih preseganje starih vzorcev delovanja in razmišljanja, zaradi katerih sem bil nesrečen, nezadovoljen in slabega zdravja. Novega življenje si ne moremo ustvariti preko noči, ampak je za to potreben čas, zato bodite potrpežljivi. Ne pozabite, zato da danes svetu dajete jabolka namesto fig, je bilo potrebno 15, 20 ali celo še več let intenzivnega šolanja. Na srečo pa se naše prave narave ne da nikoli zatajiti in takoj, ko si damo priložnost in si prisluhnemo, ta pride na dan. Figa nikoli ne pozabi, kako obroditi fige.
Uroš